Deloittova raziskava: svetovno gospodarstvo bi lahko do leta 2070 utrpelo 178-bilijonsko izgubo, če se ne odzove na podnebne spremembe

• Deloittovo poročilo Svet na prelomni točki (Global Turning Point) ugotavlja, da bi svetovno gospodarstvo lahko v prihodnjih 50 letih utrpelo 178-bilijonsko izgubo, če se ne odzove na podnebne spremembe in če svetovni vodje ne združijo moči v boju za doseganje neto ničelnih emisij.
• Deloittov na novo ustanovljeni Center za trajnostni napredek (DCSP) se bo osredotočal na celostne, podatkovno usmerjene analize in idejno vodenje, usmerjeno k rezultatom, da bi organizacijam kazal pot pri prehodu v trajnostno prihodnost.
  

Ljubljana, 22. junij 2022 - Novo poročilo Deloittovega centra za trajnostni napredek (DCSP), objavljeno med letnim srečanjem Svetovnega gospodarskega foruma, ugotavlja, da bi lahko podnebne spremembe, če se ne spopademo z njimi, svetovno gospodarstvo v naslednjih 50 letih osiromašile za 178 bilijonov dolarjev, kar bi samo v letu 2070 predstavljalo 7,6 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Če globalno segrevanje proti koncu stoletja doseže okrog 3°C, bi to lahko zelo negativno vplivalo na življenja ljudi, še posebej na najbolj ranljive, povečalo brezposelnost, poslabšalo zdravje in dobro počutje ljudi ter zmanjšalo produktivnost, zaloge hrane in vode ter znižalo življenjski standard po vsem svetu.

Deloittovo poročilo Svet na prelomni točki temelji na raziskavi Deloittovega ekonomskega inštituta. Ta je analiziral 15 geografskih območij v azijsko-pacifiški regiji, Evropi in Ameriki ter ugotovil, da bi svetovno gospodarstvo v 50 letih lahko ustvarilo 43 bilijonov ameriških dolarjev dobička, če svetovni vodje združijo moči v sistemskem prehodu na neto ničene emisije, s čimer bi se svetovni BDP v letu 2070 povečal za 3,8 %.

„Časa za razprave je zmanjkalo. Začeti moramo ukrepati, in to hitro, pogumno in v vseh sektorjih. Čas je za obsežne spremembe,“ je povedal Deloitte Global CEO, Punit Renjen. „In čeprav bo to zahtevalo obsežne naložbe s strani vlad, neprofitnega sektorja in podjetij po vsem svetu, so stroški neukrepanja še veliko večji. Podatki to potrjujejo. Naša generacija ima edinstveno priložnost, da preoblikuje svetovno gospodarstvo in ustvarja bolj trajnostno, odporno in uravnoteženo dolgoročno rast. Če vprašate mene, ni vprašanje, zakaj vložiti v to. Vprašanje je, kako, za vraga, ne bi?“

Prehod gospodarstva na nizkoogljično prihodnost bo zahteval obsežno usklajevanje in globalno sodelovanje v vseh panogah in v vseh predelih sveta. Da bi dosegle trajnostni napredek, bodo morale vlade pri oblikovanju globalnih politik in povečevanju naložb v čiste energetske sisteme ter nove kombinacije zelenih tehnologij tesno sodelovati s finančnim in tehnološkim sektorjem. Raziskava Deloittovega ekonomskega inštituta kaže, da bi kolektivni prehod z gospodarstva, ki je odvisno od fosilnih goriv, na gospodarstvo, ki ga v prvi vrsti poganja obnovljiva energija, ustvarilo nove vire rasti in delovna mesta. Globalni predpisi in sodelovanje so bistveni za uspešno preobrazbo.

„Svetovno gospodarstvo se mora razvijati v smeri, da se bo sposobno soočati z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe,” komentira Dr. Pradeep Philip z Deloittovega ekonomskega inštituta. „Naša analiza kaže, da nizkoogljična prihodnost ni nujna samo z družbenega vidika, temveč tudi z gospodarskega. Tehnologije, poslovne modele in politične pristope za boj proti podnebni krizi in sproščanje potenciala za znatno gospodarsko rast že imamo – treba je le še, da se vlade, podjetja in skupnosti po vsem svetu uskladijo na poti v neto ničelno prihodnost.“

„Za nove, trajne rešitve za te družbene izzive moramo razviti nove oblike sodelovanja in imeti celosten, večstranski pristop. Odločevalci, vplivneži in udeleženci lahko na temelju naše analize ustvarjajo gospodarske koristi in rast ter delajo v dobro posameznikov in celotne družbe,“ je povedal Prof. Dr. Bernhard Lorentz, ustanovitelj DCSP in vodja Deloitte Global Consulting Sustainability & Climate Strategy.

Poročilo opisuje štiri glavne faze na poti do globalne dekarbonizacije:

1. Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja pri vzpostavljanju učinkovitih okvirov in politik za doseganje konkretnih sprememb.
2. Znatne naložbe s strani vodij podjetij in vlad za strukturne spremembe svetovnega gospodarstva, ki v ospredje postavljajo panoge z nizkimi emisijami in pospešujejo prehod na neto ničelne emisije.
3. Svetovne regije se približujejo svoji „prelomni točki“ – ko začnejo koristi prehoda na neto ničelne emisije presegati stroške – in dosegati neto pozitivno rast in vrednost.
4. Družba spoznava bolj zeleno prihodnost, kjer medsebojno povezani nizkoogljični sistemi poganjajo čisto gospodarstvo, ki raste vse bolj hitro v primerjavi z svojo visokoogljično alternativo.

Analiza kaže, da bo vsaka regija morala prehoditi svojo edinstveno pot do neto ničelne prihodnosti. Te poti bodo odvisne od številnih dejavnikov, kot so struktura vodilnih organov in družb, izpostavljenost podnebnim spremembam in splošni profil tveganja ter prednosti in zmogljivosti trga. Podobno bo vsaka regija imela svojo edinstveno prelomno točko. Na primer azijsko-pacifiška regija naj bi prednosti prehoda na nizkoogljično gospodarstvo doživela že med letoma 2020 in 2030, Evropa pa šele med letoma 2040 in 2050. Prehod naj bi se odvijal tudi različno hitro, vendar če hitro ukrepamo, naj bi vse regije prelomno točko dosegle do leta 2070 in še dolgo zatem žele koristi.