Ženske na delovnem mestu 2023: Globalni pogled

Ključni poudarki:

• Letošnje poročilo Ženske na delovnem mestu kaže nekaj napredka. Čeprav je še veliko prostora za izboljšavo, je stopnja izgorelosti manjša, manj žensk se je srečalo z nevključujočim vedenjem in več jih ima dobre izkušnje s hibridnim delom.
• Ženske še naprej nerade govorijo o izzivih, povezanih z njihovim duševnim in osebnim zdravjem na delovnem mestu, kot sta menstruacija in simptomi menopavze, s katerimi se soočajo mnoge.
• Številne zaposlene ženske nosijo večjo odgovornost za gospodinjska opravila in se jim zdi, da morajo partnerjevi karieri dati prednost pred svojo.

V zadnjih 12 mesecih je več žensk po vsem svetu pustilo službo kot leta 2021 in 2020 skupaj, med glavnimi razlogi pa navajajo nefleksibilnost delodajalca oz. pomanjkanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.

Ljubljana, 9. maj 2023 - Deloitte je že tretje leto zapored izvedel raziskavo med 5.000 ženskami iz desetih držav, imenovano Ženske na delovnem mestu: globalni pogled. Svoje ugotovitve je predstavil v poročilu, ki kaže nekaj napredka: manj je izgorelosti in nevključujočega vedenja, anketiranke pa imajo boljše izkušnje s hibridnim delom. A številne ženske imajo z omenjenim še vedno težave, drugi dejavniki pa so se poslabšali glede na lani. Število anketirank, ki brez zadržkov govorijo o duševnem zdravju na delovnem mestu, se je močno zmanjšalo. Manj žensk pravi, da jim delodajalec nudi ustrezno podporo pri skrbi za duševno zdravje. Hkrati več žensk navaja, da se ne znajo odklopiti od dela, čeprav v družini nosijo največjo odgovornost za gospodinjska opravila. Pomanjkanje fleksibilnosti pri delu vpliva na njihove karierne odločitve: v zadnjih 12 mesecih je službo pustilo več žensk kot leta 2021 in 2020 skupaj, med glavnimi razlogi pa navajajo prav pomanjkanje fleksibilnosti.

Letošnje poročilo je med dejavnike, ki vplivajo na počutje pri delu, dodatno vključilo tudi hormonska stanja, kot sta menstruacija in menopavza. Ena od petih žensk navaja, da se sooča s temi simptomi, mnoge pa so povedale, da delajo z bolečinami ali da jim je ob delu nelagodno, za kar je vsaj delno krivo to, da so  omenjene teme v družbi še vedno stigmatizirane.

„Raziskava kaže nekaj napredka glede na prejšnja leta, po drugi strani pa tudi kaže, kaj vse je še treba izboljšati,“ komentira Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo. „Pri nekaterih ključnih vprašanjih, kot je podpora duševnemu zdravju, se je stanje poslabšalo. Velika večina vprašanih je povedala, da njihov delodajalec ne izvaja konkretnih korakov, da bi uresničil svoje zaveze glede enakosti spolov. Postavljanje ciljev in uvajanje politik nista dovolj – delodajalci morajo bolj dosledno spodbujati vključujoče in spoštljivo delovno okolje, v katerem so lahko vse ženske uspešne.“

Fleksibilnost dela je glavna podlaga za izbiro kariere in hibridna izkušnja se izboljšuje – za nekatere

Ženske so letos povedale, da je fleksibilnost dejavnik, ki najbolj vpliva na njihove karierne odločitve in pričakovanja. Kljub temu jih je manj kot četrtina povedala, da svobodno odločajo o tem, kje in kdaj bodo delale, nefleksibilen delovnik pa navajajo kot enega od treh glavnih razlogov, zakaj so v zadnjem letu pustile službo.

Obstaja povezava med prilagodljivostjo delodajalcev in lojalnostjo njihovih zaposlenih: dve tretjini žensk, ki imata zelo fleksibilno delo, sta povedali, da nameravata ostati pri trenutnem delodajalcu več kot tri leta, v primerjavi s samo 19 % žensk, ki te fleksibilnosti nimajo. Toda mnoge ne izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja fleksibilno delo – kar 97 % jih je povedalo, da bi takšna oblika dela (ali če bi delodajalca prosile zanjo) vplivala na njihove možnosti za napredovanje, in 95 % jih meni, da fleksibilnost dela verjetno ne bi zmanjšala njihove delovne obremenitve.

Približno tretjina anketirank pri hibridnih oblikah dela pogreša bolj predvidljiv delovni čas in večjo fleksibilnost. Medtem ko imajo letos boljše izkušnje s hibridnim delom – manj jih navaja, da so bile izključene iz sestankov –37 % žensk še vedno poroča, da so se pri hibridnem delu v zadnjem letu počutile izključene (v primerjavi z lanskimi 58 %). Skoraj tretjina jih pravi, da nimajo dovolj stika z višjim vodstvom (v primerjavi s 45 % lani). Čeprav je to napredek, je to še vedno zaskrbljujoče.

Ženske imajo največjo odgovornost za gospodinjska opravila in pogosto menijo, da morajo postaviti partnerjevo kariero pred svojo

Čeprav so zaposlene, anketiranke vseeno nosijo večino odgovornosti za gospodinjska dela. Ta trend je še toliko bolj razširjen pri predstavnicah etničnih manjšin, za katere je bolj verjetno, da bodo opravljale večino gospodinjskih del.

Poleg tega več kot tretjina žensk pravi, da čutijo potrebo, da postavijo partnerjevo kariero pred svojo, pogosto zato, ker partner zasluži več. Več kot dve tretjini žensk sta povedali, da je partner glavni vir dohodkov v družini. A tudi vsaka peta ženska, ki zasluži več kot njen partner, pravi, da mora dajati prednost partnerjevi karieri. To pa lahko ženskam zmanjšuje možnosti za večji zaslužek.

Slabo duševno zdravje, nevključujoče vedenje in zaskrbljenost zaradi zdravja in osebne varnosti

Duševno zdravje ostaja vprašanje, ki najbolj skrbi anketiranke. Čeprav se je duševno počutje zaposlenih žensk izboljšalo glede na lani in manj žensk poroča, da se počutijo izčrpane (28 %; lani 46 %), jih je le 37 % povedalo, da se ne znajo odklopiti od dela; kar je rahlo manj kot lani (45 %).  Duševno zdravje na delovnem mestu pa je še vedno stigmatizirano,  saj le četrtina anketirank brez zadržkov govori o njem, kar je znaten padec z lanskih 43 %. Mnoge ženske tudi menijo, da jim delodajalec ne nudi zadostne podpore pri skrbi za duševno zdravje. Ta vprašanja so še posebej pomembna pri ženskah iz premalo zastopanih skupin, ki pogosteje poročajo, da se počutijo izgorele, in ne želijo govoriti o duševnem zdravju na delovnem mestu.

Poleg teh izzivov na ženske vplivajo tudi širša družbena vprašanja. Skoraj šest od desetih (59 %) žensk je zelo ali izjemno zaskrbljenih zaradi pravic žensk, tem pa sledijo finančna varnost (58 %), duševno in telesno zdravje (oboje po 56 %) in osebna varnost (54 %). LGBT+ ženske so pogosteje zaskrbljene zaradi pravic žensk, predstavnice etničnih manjšin pa zaradi svoje finančne varnosti.

Več kot štiri od desetih žensk (44 %) poročajo o nadlegovanju in/ali mikroagresijah. Čeprav je to manj kot lani (59 %), so te številke še vedno veliko previsoke, in več kot polovica žensk, ki so te oblike vedenja doživele, slednjega ni hotela prijaviti delodajalcu. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so LGBT+ ženske (76 %) in pripadnice etničnih manjšin (53 %) v zadnjih 12 mesecih doživele več nevključujočega vedenja.

Težave, povezane z zdravjem žensk: anketiranke trpijo v tišini

Številne zaposlene ženske po vsem svetu se soočajo z zdravstvenimi težavami, povezanimi z menstruacijo in menopavzo. Več kot 40 % se jih spopada z bolečinami ali simptomi, povezanimi z menstruacijo, 20 % pa s simptomi, povezanimi z menopavzo.

Anketiranke predlagajo, da bi delodajalci lahko bolj podprli ženske s plačanim dopustom ob težavah z menstruacijo ali menopavzo. Manj kot tretjina žensk pravi, da jim delodajalec trenutno nudi plačan dopust ob menstrualnih simptomih, in le ena od petih, da jim nudi plačan dopust zaradi simptomov menopavze.

Organizacije, ki se zavzemajo za enakost spolov, še naprej cvetijo

Deloittova raziskava je že tretje leto opredelila skupino „vodij“ na področju enakosti spolov, ki jim je po mnenju anketirank uspelo ustvariti resnično vključujoče okolje, ki podpira njihovo kariero in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter spodbuja vključenost. Ženske, zaposlene pri teh vodjih, so pri delu bolj angažirane in se počutijo bolje. Čutijo večjo podporo delodajalca, imajo boljše izkušnje s hibridnim delom, počutijo se bolj povezane z delodajalcem in so veliko bolj motivirane in produktivne pri delu. Ženskam, ki delajo za te organizacije, je skupno troje: delodajalcu brez zadržkov poročajo o nevključujočem vedenju, imajo občutek, da jih delodajalec podpira pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter menijo, da njihova kariera napreduje tako hitro, kot si želijo.

„Imamo še veliko manevrskega prostora, saj samo 5 % žensk svojega delodajalca dojema kot nekoga, ki enakost spolov jemlje za samoumevno tudi v praksi,“ še dodaja Meta Mežnar, vodja komunikacij v regiji Deloitte SJ Evropa. „Ženske so nepogrešljiva skupina delovne sile in podatki kažejo, da so bolj angažirane, produktivne in zveste delodajalcu, kadar ta skrbi za njihovo dobro počutje pri delu. Tako so na boljšem vsi – delodajalci in pri njih zaposlene ženske, saj jim delovno okolje omogoča osebno in poslovno rast.“