Podnebna tveganja in upravljanje sredstev

V poročilu raziskujemo, kako lahko podnebna tveganja z različnih vidikov vplivajo na upravljavce premoženja, in številne načine, kako se lahko upravni odbori uspešno odzivajo na omenjena tveganja. Ti vidiki vključujejo upravljanje in kulturo podjetja, strategijo in poslovni model, ravnanje, razkritja in tveganja zelenega zavajanja (angl. greenwashing), opredelitev in integracijo podnebnih tveganj, tveganja, povezana s prehodom podjetja na (bolj) trajnostno poslovanje, in prevzemanje pobude pri odzivanju na podnebne spremembe. V Deloittovem poročilu so predstavljeni tudi izzivi, s katerimi se na vsakem od teh področij soočajo upravni odbori, in primeri pozitivnih ter negativnih kazalnikov, na katere bodo nadzorniki pozorni pri presojanju, ali se upravljavec premoženja ustrezno odziva na tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Regulatorji v sektorju finančnih storitev po vsem svetu si dejavno prizadevajo, da bi banke, zavarovalnice in upravljavci premoženja ustrezno opredelili podnebna tveganja, ki jim je njihova organizacija izpostavljena, in prilagodili svoje strategije ter poslovne modele tako, da bi ta tveganja čim bolje obvladovali. Upravljavci premoženja lahko zaradi svoje vloge pri razporejanju kapitala in upravljanja ter skrbništva nad finančnimi sredstvi, vrednimi na milijarde evrov, odločilno vplivajo na omejevanje katastrofalnih učinkov, ki jih imajo lahko podnebne spremembe na gospodarstvo in družbo.

V poročilu obravnavamo naslednja področja, ki jim bodo regulatorji v bližnji prihodnosti po našem posvečali največjo pozornost:

• Upravljanje in kultura – v kolikšni meri upravljavci premoženja gojijo kulturo, ki spodbuja resno obravnavo podnebnih tveganj in z njimi povezanih tveganj, s katerimi se srečujejo organizacije?
• Strategija in poslovni modeli – kako podnebna tveganja vplivajo na strategije in poslovne modele upravljavcev premoženja?
• Ravnanje, razkritja in tveganje zelenega zavajanja – pomen preglednosti dejavnosti, usmerjenih v omejevanje podnebnih tveganj, konflikti, do katerih lahko pride pri obvladovanju teh tveganj, in nevarnost zelenega zavajanja.
• Opredeljevanje in integracija podnebnih tveganj – kako upravljavci premoženja prepoznavajo podnebna tveganja in jih vključujejo v organizacijske okvire tveganj?
• Tveganja pri prehodu na (bolj) trajnostno poslovanje – izzivi, s katerimi se upravljavci premoženja srečujejo pri prilagajanju portfeljev ali skladov, vloženih v podjetja, na katere v primeru določenih podnebnih dogodkov preži nevarnost nasedlih naložb.
• Prevzemanje pobude – pričakovanja vlagateljev in regulatornih organov, da bodo upravljavci premoženja s svojimi glasovalnimi pravicami vplivali na prehod podjetij na bolj trajnostno gospodarstvo.

Podnebna tveganja in vloga sektorja upravljanja premoženja sta ključni prednostni nalogi regulatorjev na področju finančnih storitev po vsem svetu. Upravni odbori morajo pridobiti zaupanje nadzornikov in jim pokazati, da se s tem izzivom spopadajo po svojih najboljših močeh. Deloitte s tem poročilom želi pomagati upravljavcem sredstev pri doseganju tega cilja in zagotavljanju skladnosti z zahtevami zakonodajalcev.