Okrevanje z odpornostjo:

• Motnje poslovanja, ki so zaznamovale leto 2020, po mnenju večine vodstvenih delavcev po svetu niso osamljen primer in nas bodo podobni izzivi, vključno s tistimi, ki jih bodo povzročale podnebne spremembe, čakali tudi v prihodnosti.

• Čeprav so organizacije v očeh vodstvenih delavcev v letu 2020 postale nekoliko odpornejše, večina anketirancev meni, da še niso popolnoma pripravljene na naslednjo krizo.

• Poročilo razkriva pet lastnosti, s katerimi odporne organizacije kljubujejo turbulenci v poslovnem okolju.
  

Ljubljana, 17. februar 2021 – Deloitte je objavil poročilo z naslovom 2021 Resilience Report, v katerem raziskuje, kako so organizacije prestale turbulentno leto 2020. Razkriva tudi značilnosti, ki odlikujejo odporno organizacijo in ki jih vodje lahko gojijo v svojih organizacijah, da bi te bolje kljubovale izzivom prihodnosti. Deloittova raziskava med 2.260 vodstvenimi delavci v 21 državah potrjuje, da se lahko organizacije, ki skrbno načrtujejo in vlagajo v priprave na motnje poslovanja, do katerih lahko pride v prihodnosti – pa naj gre za kibernetski napad, ki doleti samo njih ali zdravstveno krizo, ki zajame ves svet – bolje odzivajo, okrevajo in uspevajo kljub negativnim dogodkom. Poročilo potrjuje, kako pomembna sta hiter odziv in skrbna priprava, ter ponuja predloge za to, kako lahko organizacije povečajo svojo odpornost.

Leto 2020 je pokazalo, da je odpornost organizacij ključna za uspeh, kar potrjuje tudi Deloittova raziskava. 60 % direktorjev v organizacijah po vsem svetu je povedalo, da tako obsežne motnje poslovanja, kot je kriza COVID-19, pričakujejo tudi v prihodnosti. Vseeno pa samo tretjina anketiranih meni, da se je njihova organizacija sposobna hitro odzvati in prilagoditi se na morebitne grožnje, ki prežijo v prihodnosti.

Čeprav se podjetja z motnjami poslovanja srečujejo že od nekdaj, so bili izzivi v zadnjih 12 mesecih še posebej neusmiljeni. Zaradi globalne zdravstvene krize, ki jo spremljajo še družbeni in politični nemiri ter vse slabše podnebne razmere, so pred organizacijami težke odločitve. Preobraziti bodo morale svoje strategije in celotno poslovanje,“ pravi Mitja Kumar, partner in vodja svetovanja za JV Evropo. „Pot do okrevanja in prenove bo nepredvidljiva. Organizacije, ki bodo vlagale v načrte in priprave na motnje poslovanja, bodo uspešneje kljubovale negativnim dogodkom.

Značilnosti odporne organizacije

Raziskava izpostavlja pet lastnosti, ki odpornim organizacijam služijo kot podporni steber pri poslovanju, oblikovanju strategij in izgradnji odporne kulture. Odporne organizacije niso nujno tiste, ki so znale predvideti dogodke v letu 2020, temveč tiste, ki jim je uspelo vzdržati izjemne pritiske z agilnimi strategijami, prilagodljivo kulturo in uspešno rabo naprednih tehnologij.

Deloitte razkriva zmožnosti, ki jih organizacije lahko vgradijo v svojo kulturo in poslovanje, da bi lažje kljubovale motnjam poslovanja ter se uspešneje podale v novo normalo:

• Pripravljenost. Uspešni direktorji imajo kratkoročne in dolgoročne načrte za vse izide. Več kot 85 % vodstvenih vodilnih zaposlenih, katerih organizacije uspešno usklajujejo svoje kratkoročne in dolgoročne prioritete meni, da so se njihove organizacije zelo uspešno prilagodile na dogodke v letu 2020; enako pa meni samo slaba polovica organizacij, ki tega ravnovesja med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji nima.
• Prilagodljivost. Vodje se zavedajo pomena prilagodljive delovne sile, posebej po dogodkih, ki smo jih videli v letu 2020. Prilagodljivost delovne sile je med anketiranci odločno zasedla prvo mesto med zmožnostmi, ki jih potrebujejo organizacije za uspešno poslovanje v prihodnosti. Skoraj 75 % vprašanih iz podjetij, ki so z različnimi ukrepi, kot so prekvalifikacija zaposlenih, programi za prerazporeditev delavcev in prožno delo, povečala prilagodljivost svoje delovne sile, pravi da njihove organizacije uspešno gojijo kulturo odpornosti, v primerjavi s približno polovico organizacij, ki takšnih ukrepov niso izvedle.
• Sodelovanje. Anketirani poudarjajo pomen sodelovanja znotraj svojih organizacij za hitrejše odločanje, zmanjšanje tveganja in več inovacij. Dve tretjini vprašanih, ki pravijo, da so se pred pandemijo uspešno odzvali na pomanjkanje sodelovanja v svoji organizaciji, poročata o boljšem odzivu na dogodke v letu 2020 kot preostali anketiranci. V času pandemije je bila za sodelovanje ključnega pomena tehnologija. Samo 22 % vprašanih je povedalo, da je njihova organizacija že pred pandemijo razpolagala s tehnologijami, ki omogočajo delo na daljavo. 42 % organizacij je bilo te tehnologije primoranih razviti in uvesti med letom.
• Zaupanje. Čeprav se vodje zavedajo, kako pomembno je medsebojno zaupanje med glavnimi deležniki organizacije, več kot tretjina vprašanih poroča o pomanjkanju zaupanja med vodji in zaposlenimi. V luči pandemije so bili še zlasti pomembni fizično, čustveno in digitalno zaupanje. Organizacije, ki so fizično varnost svojih strank in zaposlenih, duševno zdravje in moralo zaposlenih ter varnost podatkov postavile na prvo mesto, so leto 2020 prestale bolje kot druge.
• Odgovornost. Večina vodij priznava, da odgovornost poslovnega sveta ni zgolj doseganje pozitivnih finančnih rezultatov. 87 % anketiranih, ki pravijo, da so uspešno zadovoljili potrebe vseh deležnikov, meni da se je njihova organizacija zmožna dobro odzvati in prilagoditi na motnje poslovanja. To za skoraj 50 odstotnih točk presega delež tistih, ki enako pravijo za organizacije, ki niso dobro poskrbele za vse svoje deležnike.

Odpornejši v nove izzive: eno najpomembnejših vprašanj bodo podnebne spremembe

Vodje se včasih ne zavedajo svojih zmožnosti, dokler niso te postavljene na preizkušnjo. Pred letom 2020 jih je npr. samo 24 % verjelo, da bi bili popolnoma kos morebitnim motnjam poslovanja. In samo 21 %, da so se njihove organizacije po potrebi zmožne hitro odzvati in prilagoditi. V luči pandemije pa sta ta odstotka zrasla na 34 % oz. 30 %. Po letu 2020 so očitno začeli bolj verjeti v svoje organizacije in lastno odpornost. 66 % vprašanih pa se še vedno ne čuti popolnoma pripravljene na spopad z morebitnimi motnjami poslovanja in 70 % jih enako meni za svoje organizacije.

To je zaskrbljujoče glede na to, da vodje po vsem svetu motnjam poslovanja ne napovedujejo konca. Tri četrtine jih recimo pravi, da bo podnebna kriza podoben ali še večji izziv kot pandemija COVID-19. Podnebne spremembe vidijo kot najpomembnejše družbeno vprašanje za podjetja v naslednjem desetletju (47 %), sledijo pa jim vprašanja, povezana z zdravstvenim varstvom in preprečevanjem bolezni (42 %), in vrzeli v izobraževanju ter usposabljanju (39 %).

Zaradi obsega teh groženj morajo vodje organizacij upoštevati vse deležnike ter v središče svojih strategij postaviti napredek družbe,“ še dodaja Kumar. „Spremembe in motnje poslovanja bodo v prihodnosti stalnica in vodje, ki bodo svoje organizacije naredili odporne, bodo najbolje pripravljeni na doseganje uspehov v prihodnosti.